NFT – umetniška kratica prihodnosti

Kratica NFT v angleščini označuje t. i. non-fungible token oziroma grobo poslovenjeno »nezamenljivi žeton«. NFT je lahko karkoli: digitalna slika, video ali zvočni zapis ipd. Je edinstvena digitalna stvar, edina svoje vrste. Sicer pa se tudi žetoni NFT med seboj razlikujejo glede svoje vsebine, pa tudi glede pravic, ki iz imetništva NFT izhajajo. Vsak tovrstni žeton poenostavljeno povedano vsebuje tudi potrdilo, da lastnik NFT-ja premore digitalni unikat – in to je zapisano v neizbrisljivi digitalni knjigi, ki beleži vsako spremembo (lastništva). Žeton NFT namreč poleg same vsebine premore tudi digitalni dokaz pristnosti in lastništva digitalne vsebine. Ter je »vstopna valuta« v t. i. metasvet (metaverzum), o katerem se bomo razpisali kdaj drugič.

Kaj je lahko NFT?

NFT je edinstvena digitalna vsebina (s potrdilom). Kot rečeno, je v NFT mogoče »zapakirati« najrazličnejše digitalne vsebine – slike, zvok, video posnetke. Poznamo statične in dinamične žetone NFT. Med prve sodijo predvsem digitalne slike, npr. digitalizirana umetniška dela, ki so najpogosteje izdana v prepoznavnih zapisih s končnicami JPG, PNG, PDF, ipd. Dinamični NFT pa lahko »migajo« in so torej shranjeni v datotečnih zapisih, ki omogočajo določeno obliko animacije oziroma omogočajo zapis gibanja, kot so MP4, GIF in podobni.

Lastništvo žetona NFT lahko imetniku zagotavlja celo ekskluzivni dostop do določenih posebnih vsebin oziroma predčasni dostop (imetniki NFT lahko do določenih vsebin dostopajo prej, kot ostali člani skupnosti). Del vsakega žetona NFT so namreč tudi najrazličnejše pravice, npr. pravica glasovanja, sodelovanja v razdelitvi prihodka iz naslova vsake nadaljnje prodaje in podobne.

NFT v praksi

Tako kot lahko v realnem svetu lastniki umetnin uživajo v pogledu nanje ali pa celo z njimi trgujejo (in služijo), to velja tudi za žetone NFT. Pri čemer so v svetu NFT stvari bistveno bolj dorečene in pregledne. Žetoni NFT so namreč izdani s pomočjo uporabe tehnologije veriženja podatkovnih blokov (ang. blockchain), zato so tudi zabeleženi v tej neizbrisljivi digitalni knjigi, ki beleži le spremembe lastništva. Tehnologija namreč preprečuje ponarejanje teh žetonov in zagotavlja pristnost originala – le en digitalni zapis v sliki ali besedi, shranjen kot NFT, je izvirnik, kot ga pozna zapis v digitalni knjigi, kar se lahko enostavno preveri. Sleherni NFT vsebuje tudi pametno pogodbo, v kateri so zapisani izčrpni metapodatki (beri: podatki o podatkih), ki omogočajo delovanje žetona. 

Žetoni NFT so podobno kot številne umetnine in druge redke ali omejene stvari, izdani, vsaka izdaja pa zabeležena v verigi podatkovnih blokov. Kupec oziroma imetnik skupaj z žetonom NFT prejme tudi dokazilo o lastništvu, ki pa ga lahko prenese na drugo osebo (npr. ob prodaji). Vsa ostala »tržna mehanika« namreč deluje zelo podobno kot v tradicionalnem svetu umetniških del in ugotavljanja njihove vrednosti. Bolj so edinstvene in redke, več so vredne.

Digitalno zbirateljstvo

Kratica NFT je skoraj lastnoročno poskrbela za vzpon t. i. digitalnega zbirateljstva. Če smo včasih zbirali različne sličice, drese, kartice in podpise slavnih ali pa vsaj javno prepoznavnih oseb v fizični obliki, se je ta zbirateljski duh sedaj »digitaliziral« oziroma preselil v digitalno krajino. 

Da gre »zares«, priča tudi podatek o tem, da najstarejša avkcijska hiša Sotheby’s že organizira pravcate dražbe/avkcije umetnin NFT, kjer se te prodajajo tudi za večmilijonske zneske. In če vemo, da lahko NFT ustvari skorajda vsakdo, je jasno, da je navdušenje nad digitalnim zbirateljstvom (in trgovanjem) tako veliko.

Se vam zdi noro, da bi za digitalno sličico, katere zaslonski posnetek lahko naredi vsakdo izmed nas in si jo namesti za ozadje računalnika ali telefona, plačali kakršenkoli, kaj šele vrtoglavi znesek? Niste edini, a po drugi strani zelo verjetno ne razumete bistva zbirateljstva. Izvirnik je unikat, vse ostalo so kopije. Prav zato ljudje še vedno hodimo po vsem svetu in obiskujemo muzeje, v katerih so na ogled slikarska dela, ki veljajo za umetnine – čeprav si njihove digitalne podobe lahko kadarkoli ogledamo prek spleta, natisnemo in celo obesimo na steno. Le ena je prava Mona Lisa, mar ne?

Žetoni NFT vračajo vrednost ustvarjalcem, vrednost, ki se je s pojavom interneta, na katerem so se številne vsebine delile brezplačno, izgubila. Prav decentralizirano omrežje računalnikov, ki vodi knjigo digitalnih umetnin in zagotavlja njeno brezhibnost, prenose lastništev pa omogoča preko pametnih pogodb, avtorjem zagotavlja ustrezno vrednost njihovih del. Tista, za katere vlada veliko zanimanja, se bolje (pre)prodajajo. Digitalna vsebina, zapakirana v obliki žetona NFT je lahko vredna en cent ali pa milijon evrov. Vrednost je v očeh zbiratelja.

Uporaba žetonov NFT

Žeton NFT se pretežno uporablja kot dokaz lastništva, v zbirateljske namene, za dostop do digitalne dobrine (npr. digitalna oblačila) ali naložba. Trenutno prednjači uporaba v namene prikaza digitalnih vsebin in njihovega trgovanja. Uporabniki z žetoni NFT trgujejo na namenskih NFT-tržnicah, kakršna je Open Sea, ki delujejo podobno kot borze – glede na povpraševanje in ponudbo.

NFT-ji torej poganjajo novo gospodarstvo ustvarjalcev vsebin in umetnikov v digitalnem, kjer ustvarjalci ne predajo lastništva svojih vsebin platformam ali podjetjem, ki skrbijo za njihovo objavo, temveč tistemu, ki za njihovo delo odšteje zahtevan znesek. Lastništvo je »zapečeno« v samo vsebino, sredstva – navadno gre za plačilo v izbrani kriptovaluti – pa se od kupca prenesejo neposredno k ustvarjalcu (z nekaj »drobiža« za borzno posredništvo). Če novi lastnik nato NFT proda, izvorni ustvarjalec lahko samodejno prejme licenčnino (če NFT vsebuje že omenjeno pogodbo s klavzulo o razdelitvi prihodka iz naslova vsake nadaljnje prodaje). Vse našteto se zgodi avtomatsko, na račun izvršitve pametnih pogodb, katerih pogoji so opredeljeni v metapodatkih, ki jih ni mogoče spremeniti.

NFT in kriptovalute

V stavkih o žetonih NFT pogosto zasledimo tudi kriptovalute. Za kakšno povezavo gre? Podobno kot Bitcoin, Ethereum in druge vrste kriptovalut so tudi žetoni NFT zabeleženi v nespremenljivi digitalni knjigi. Posledično obstaja javna evidenca o nezamenljivem žetonu in o tem, kdo je njegov trenutni lastnik. Nekatere kriptovalute, kot je Ethereum, imajo zmožnosti izdaje žetonov NFT, saj omogočajo zapisovanje NFT v verigi blokov in tudi v sami valuti.

Žetonov NFT ta hip skorajda ni mogoče kupiti z gotovino, temveč katero izmed kriptovalut, torej za njihov nakup (in hrambo) potrebujete digitalno denarnico. O tem bomo pripravili ločen zapis.

Kaj menijo nasprotniki žetonov NFT

Da, obstajajo tudi nasprotniki žetonov NFT. Enega večjih očitkov smo že omenili, in sicer enostavnost »kopiranja« digitalnih vsebin. No, s kopiranimi vsebinami si »tatovi« lahko bolj malo pomagajo, saj so lastniške in avtorske pravice jasno zapečene v originalu, s katerim lahko razpolaga le en uporabnik.

Nasprotniki žetonov NFT so zvečine tudi nasprotniki kriptovalut, saj menijo, da vzdrževanje po vsem svetu porazdeljene digitalne knjige in vodenje njenih zapisov ter sprememb (na račun trgovanja) po nepotrebnem obremenjuje okolje in na račun porabe električne energije povečuje ogljični odtis. Kar je sicer res, a hkrati skrajno ironično, vsaj v primerjavi s stroški in ogljičnim odtisom dražb umetnin, ki se odvijajo v realnem svetu – samo pomislite, koliko okolja onesnažite s tem, da se po posamezno umetnino odpravite na dražbo v London v primerjavi s par kliki z miško ...

Digitalna umetnost je torej po zaslugi žetonov NFT v razcvetu in hkrati bistveno pravičnejša do ustvarjalcev.