Svete vojne konzol

Radirka vs. C64

ZX Spectrum in Commodore 64 sta na prvi pogled dve dokaj podobni škatli s tipkovnico, ki ju priklopimo na televizor. Spectrum je za dosti ljudi, tudi Jožeta, "radirka", ker je imel tipke iz gume. Zaradi barvne palete na ohišju pa mu lahko mirno rečete tudi mavrica. C64 je bil "slonokoščene" barve in bolj spominja na kasnejše osebne računalnike. 

Tako nekako sta ti dve napravi večini tudi ostali v spominu in čas je podrobnosti obrusil do te mere, da se ju po zmogljivostih rado daje na isto raven. A resnica je drugačna. Če se PS In XBOX za prevlado borita skoraj po celem svetu in sta si strojno blizu, sta se mavrica in C64 udarila predvsem pri nas, vzhodni Evropi in še kakšni evropski državi, kjer je bil odločilen faktor za nakup cena.. ZX Spectrum je bil nedvomno za marsikoga prvi stik z računalnikom, programiranjem in seveda z igrami. Bil je cenovno bolj dostopen in angleški, evropski. Commodore 64 pa je bil "tadražji računalnik", in ker je nastal  v ZDA, je imel tudi nekaj več renomeja kot nekaj "iz Amerike". Strojno so bile razlike med obema napravama kar velike. ZX Spectrum je "slabše" risal barve, čeprav so bile po mnenju spectrumašev povsem solidne. Sicer pa je bil C64 tista mašina, ki je imela strojno premoč, a si si za ceno enega lahko privoščil kar dve radirki.

Kasete in radio

Pri obeh napravah si igre pognal s kasetarja, no s kaset, ki jih je bral kasetar. C64 je poznal tudi disketno enoto, ki jo Jože v videu pravilno označi kot nekaj zelo luksuznega. V praksi je stala veliko in se tudi hitro pokvarila. Večina ljudi je torej imela opravka predvsem s kasetami. 

Pri Playstationu in Xboxu smo navajeni, da se igra zažene takoj, ko jo izberemo (no, če ni treba namestiti kakšne posodobitve:)). S kasete pa je vse skupaj trajalo ... in trajalo ... in dostikrat nalaganje sploh ni uspelo. Tako je bilo treba kaseto vzeti ven, nastaviti glavo kasetarja, kaseto prevrteti nazaj in ... spet upati, da bo uspelo. Cel ta proces je del nostalgije in tudi čas še ni izbrisal muk, ki se jih je doživljaljo pri nalaganju igre. To je res bil del izkušnje. 

Avtorske pravice so bile tedaj v naših krajih, če smo zelo radodarni, še v povojih. Kasete z raznoraznimi špili so krožile in ker jih je bilo relativno enostavno kopirati, je bila ponudba pestra. Na tej točki pa velja spomniti na ponarodelo zgodbo, kako je Radio Študent ponoči oddajal igre. Ja, doma si radio s kasetno enoto nastavil na RŠ in začel snemati. Zvočno si posnel piskanje in cviljenje, a ko si kaseto dal v radirko ali C64 si lahko igral igro. 

Joysticki, tipkovnice in emulatorji

Tako Spectrum kot C64 nista poznala miši, sta pa poznala Joysticke, ki so bili takrat, no, ne najbolj trpežni. Seveda se je dalo igrati tudi s tipkovnico, a za resno igranje je bil Joystick nuja. Predvsem na Spectrumu, kjer so bile gumijaste tipke kar nadležne. C64 je bi v tem oziru na boljšem, saj je bila njegova tipkovnica bliže sodobnim.

Kako vse skupaj izgleda je seveda danes z lahkoto preveriti. Spletni strani lemon64.com in worldofspectrum.org sta dober začetek. Če nič drugega lahko pogledate, kakšne so bile igre. Za kaj bolj modernega pa raje preverite igranje pri Diamant Esports.