Spletne prevare: Kakšen je pa vaš digitalni ščit?
Večina varnostnih strokovnjakov poudarja, da je človek pogosto najšibkejši člen v verigi kibernetske varnosti. To dejstvo postane še bolj pereče, ko se soočimo z vedno novimi in iznajdljivimi spletnimi prevarami, ki prežijo na nas v digitalnem svetu.
Da se ne bi znašli na nepravi strani varnostne statistike, torej med žrtvami spletnih prevar in hekerskih napadov, smo za vas pripravili več koristnih nasvetov, kako poskrbeti za digitalno obrambo. Najprej pa je seveda dobro poznati nevarnosti, ki v spletu prežijo na nas, naše naprave in podatke.
Zlonamerna programska oprema
Največjo nevarnost za povprečnega uporabnika spleta predstavlja zlonamerna programska oprema. Od lažnih e-poštnih sporočil, ki izgledajo kot uradna obvestila bank, do prefinjenih spletnih strani, ki posnemajo priljubljene trgovine - goljufi neprestano iščejo nove načine, kako pretentati nič hudega sluteče uporabnike.
Kibernetske grožnje so dobesedno vseh vrst in oblik, spodaj pa si oglejte najpogostejše:
- Virusi: računalniški programi, ki se lahko samodejno kopirajo in okužijo računalnik ali druge naprave.
- Črvi: škodljivi računalniški programi, ki prek omrežja pošiljajo svoje kopije v druge računalnike.
- Vohunska programska oprema: zlonamerna programska koda, ki zbira podatke o osebah brez njihove vednosti.
- Oglaševalska zlonamerna programska oprema: programska oprema, ki samodejno predvaja, prikazuje ali prenaša oglase v računalnik.
- Trojanski konji: uničevalni programi, ki se pretvarjajo, da gre za koristne aplikacije, vendar po namestitvi škodijo vašemu računalniku ali ukradejo vaše podatke.
Zlonamerna programska oprema ni le neprijetnost, temveč lahko povzroči resno finančno škodo, ukrade osebne podatke ali celo ohromi naprave. V dobi, ko digitalno premoženje postaja enako pomembno kot fizično, je ključnega pomena, da se zavarujemo pred takšnimi grožnjami.
Največja nevarnost: Izsiljevalski virusi
Verjetno najhujše, kar se lahko zgodi povprečnemu uporabniku, je to, da mu t. i. izsiljevalski virus zašifrira vse datoteke na računalniku in za njihov odklep (ali pa že dejstvo, da jih ne razkrije v spletu) zahteva odkupnino – pogosto v kateri izmed bolj priljubljenih kriptovalut.
Ne le, da to uporabniku povzroči hudo stisko, prav nobenega zagotovila ni, da vam bo napadalec po prejemu odkupnine tudi dejansko poslal ključe za odklep datotek. Varnostni strokovnjaki zato svetujejo, da vsak tak napad prijavite, napadalcem pa ne pošiljate denarja, saj jih na ta način le še bolj motivirate.
Pogosta past: Spletne prevare
Morda še bolj zaskrbljujoča kot zlonamerna programska oprema so spletne prevare, ki nas skušajo pretentati, da sami razkrijemo svoje občutljive informacije. Od lažnih spletnih trgovin do prefinjenih phishing napadov - spletne prevare so pogosto zasnovane tako spretno, da lahko pretentajo celo najbolj previdne uporabnike.
Da bi ostali varni, je ključno, da smo vedno korak pred prevaranti: dvakrat premislimo, preden kliknemo na sumljivo povezavo, in smo izjemno previdni pri deljenju osebnih podatkov na spletu.
Spletne prevare: Kako se zavarovati?
Na spletu ste bolj ranljivi, kot si mislite, niste pa nemočni. Z varnostno programsko opremo, tudi brezplačno, in nekaj discipline lahko ustvarite zelo dober digitalni ščit oziroma digitalno obrambo ter tako poskrbite za mirnejši spanec, saj bodo vaši podatki, fotografije, računi in kriptokovanci na varnem.
-
1. Redno posodabljajte programsko opremo
Zagotovite, da so vaš operacijski sistem in vse aplikacije vedno posodobljeni, saj to zapira varnostne luknje, ki bi jih sicer lahko izkoristili napadalci.
-
2. Varnostna programska oprema
Ne zanašajte se zgolj na osnovno protivirusno zaščito. Razmislite o celovitih varnostnih paketih, ki ponujajo napredno zaščito pred različnimi spletnimi grožnjami.
-
3. A, B, C učinkovite kibernetske obrambe
Kako torej spletnim zlikovcem preprečiti, da bi se dokopali do vašega digitalnega premoženja? Pojdimo lepo po vrsti.
Redno posodabljajte svoj računalnik in programsko opremo. Medtem ko se zna večina operacijskih sistemov samodejno posodabljati (da, vklopite vendar samodejne posodobitve), velja pri drugi nameščenih aplikacijah občasno preveriti, ali je na voljo novejša (in verjetno tudi varnostno pokrpana) različica. Še namig, obstajajo tudi programi, ki to počno namesto vas – večina je sicer plačljivih, med brezplačnimi pa nam je zelo všeč Avirina rešitev.
Poleg tega svetujemo, da namestite varnostno programsko opremo. Večina proizvajalcev protivirusnih programov ponuja brezplačne različice, a so te pogosto omejene le na blokiranje in odstranjevanje virusov, ne pa tudi kakšnih kompleksnejših škodljivih kod, poskusov spletnih prevar ipd.
Prav zato velja razmisliti o t. i. varnostnih paketih, ki nudijo bistveno boljšo zaščito pred vsemi vrstami zlonamernih kod ter premorejo tudi bolj napredne funkcije, kot so zaščita spletnih nakupov, starševski nadzor, izdelava varnostnih kopij podatkov itd. Že res, da dobri varnostni programi niso brezplačni, a ker navadno njihove licence omogočajo tudi zaščito več naprav (tipično vsaj tri), tudi strošek digitalne zaščite ni visok.
Oboje je osnova za dober digitalni ščit, ali bo ta tudi ostal neprebojen, pa je nato odvisno predvsem od vas samih.
-
4. Previdnost na vsakem koraku
Bodite skeptični do nenavadnih e-poštnih sporočil, SMS-ov in telefonskih klicev. Nikoli ne klikajte na povezave ali prenašajte datotek, če niste popolnoma prepričani o njihovi varnosti.
Radovednost je v spletu lahko vir resnih težav. Sicer z radovednostjo ni nič narobe, a naj ima pred njo prednost previdnost. Naslednji nasvet je preprost: dvakrat premislite pred vsakim klikom povezav ali prenosi česarkoli na spletnih straneh, ki jih (še) ne poznate. Vsekakor pa slepo ne zaupajte pojavnim oknom, ki vam ponujajo prenos programske opreme.
Zelo previdni bodite tudi pri odpiranju e-poštnih priponk ali slik. Če vam neznana oseba pošlje sumljivo e-poštno sporočilo s prilogami ali slikami, gre lahko v najboljšem primeru za pomoto, največkrat gre za neželeno pošto, lahko pa gre za zlonamerno sporočilo, ki vsebujejo skrito škodljivo zlonamerno programsko opremo ali pa povezavo do prevarantske spletne strani.
Bodite izjemno skeptični do vseh e-poštnih sporočil, ki ob vas (nenadoma) želijo obisk spletnih strani in vnos uporabniškega imena in gesla. Enako velja za nenavadne telefonske klice in sporočila SMS. Kaj lahko gre za prevare, s katerimi želijo napadalci zlorabiti vaš dostop do spletne banke, spletne trgovine, računa na družbenem omrežju itd.
-
5. Močna gesla in dvostopenjska avtentikacija
Uporabite dolga in kompleksna gesla, ki jih redno menjavate. Kjer je mogoče, vklopite dvostopenjsko avtentikacijo za dodaten sloj zaščite.
K dobri varnostni higieni veliko prispevajo tudi gesla. Uporabljajte močna gesla z vsaj 10 znaki, sestavljena iz velikih in malih črk, številk ter posebnih znakov (!&#?. …), pač takšna, ki jih ni enostavno uganiti. Gesla naj ne vsebujejo besed iz slovarjev, tako slovenskih kot tujih. Kako si jih boste zapomnili? Preprosto: izberite refren svoje najljubše pesmi in uporabite samo prve črke vsake besede iz tega refrena. Tiste črke, ki so na videz podobne številkam ali posebnim znakom, jih z njimi zamenjajte.
Uporabite lahko tudi eno izmed programskih rešitev za shranjevanje gesel (na ta način si zapomnite le eno močno geslo) ali pa uberite naslednjo taktiko: gesla sestavite iz delov, ki jih poznate predvsem vi.
Takšna in podobna gesla bodo napadalci le stežka razbili:
T3Dv42022spŁetn!fo&um
!tEdva225pl3tnab4nK4
?areße€n0ge5lo!
-
6. Skrbniški dostop naj bo le za skrbnike
Veste, zakaj vam škodljive kode lahko povzročijo ogromno škodo? Ker se lahko namestijo in prevzamejo nadzor. Če se ne bi mogle namestiti, bi bile precej brezzobe. Številni uporabniki imajo na domačih (in tudi službenih) računalnikih skrbniške pravice (so t. i. administratorji), kar pomeni, da lahko z računalnikom počno karkoli se jim zljubi.
A dobra varnostna praksa narekuje, da imajo skrbniške pravice le in zgolj tisti, ki to početje res obvladajo. Vsi drugi namreč na ta način prej zaidemo v težave. Kaj torej storiti? Po tem, ko ste namestili operacijski sistem in aplikacije ter varnostno programsko opremo, vsem uporabnikom, sploh pa otrokom in računalnika manj veščim uporabnikom, ustvarite nove uporabniške račune z omejenimi pravicami – takšnimi, da ne bodo mogli nameščati programske opreme brez skrbniškega gesla. Prav tako pa se na računalnik ne bodo mogle samodejno namestiti škodljive kode.
Vaša digitalna varnost je v vaših rokah
V digitalni dobi, kjer število spletnih prevar vsakodnevno raste je pomembno, da ostanemo proaktivni pri zaščiti našega digitalnega sveta. Razumevanje tveganj in poznavanje osnovnih varnostnih ukrepov ni več samo priporočilo, ampak nujnost.
S sprejemanjem odgovornosti za svojo digitalno varnost in rednim izobraževanjem o novih grožnjah lahko ustvarimo močan digitalni ščit, ki bo ščitil naše osebne podatke, finančna sredstva in digitalno identiteto pred nepridipravi.
Spomnimo se, da je vsak klik pomemben in da je naša previdnost najmočnejše orožje proti spletnim prevaram.
Pogosta vprašanja in odgovori
Takoj prekinite internetno povezavo in zaženite popolno skeniranje sistema z varnostno programsko opremo. Spremenite gesla za vse pomembne račune.
Spletne prevare se pogosto pojavljajo v obliki sumljivih e-poštnih sporočil, lažnih spletnih strani in prevarantskih ponudb. Da bi jih prepoznali, bodite pozorni na neobičajne zahteve za osebne informacije, pravopisne napake in preveč privlačne ponudbe.
Priporočljivo je, da gesla menjate vsaj na tri do šest mesecev ali takoj, ko izveste za varnostni incident, ki bi lahko vplival na vaše podatke.
Bodite previdni pri spletnih kvizih, ki zahtevajo osebne podatke ali povezavo z vašimi družbenimi omrežji, saj lahko hitro postanete žrtev spletne prevare.
Preverite, ali spletna stran uporablja HTTPS protokol in ali ima certifikat zaščite (pogosto prikazan kot ključavnica v naslovni vrstici).
Phishing je vrsta spletne prevare, pri kateri prevaranti pošiljajo lažna sporočila, ki poskušajo pridobiti osebne podatke, kot so gesla in številke kreditnih kartic.
Da, redno ustvarjanje varnostnih kopij vaših podatkov na zanesljivem zunanjem nosilcu ali v oblaku vam lahko pomaga obnoviti informacije v primeru kibernetskega napada.
Uporabite starševske nadzorne programe in se pogovorite z otroki o varni uporabi interneta ter nevarnostih, ki jih lahko srečajo na spletu.
Brezplačni protivirusni programi lahko nudijo osnovno zaščito, vendar za celovito varnost priporočamo uporabo plačljivih varnostnih rešitev.
Prijavite incident na nacionalni center za obravnavo incidentov s področja kibernetske varnosti (SI-CERT) ali drugo relevantno institucijo in obvestite svojo banko, če so bili kompromitirani finančni podatki.
Black Friday: Nasveti za varno spletno nakupovanje
Black Friday je čas velikih popustov in privlačnih ponudb, vendar tudi obdobje, ko spletni prevaranti iščejo priložnosti za zlorabe. V članku so predstavljeni nasveti za varno spletno nakupovanje, kot so preverjanje spletnih strani, uporaba dvostopenjske avtentikacije in zaščitenih plačilnih metod. Poseben poudarek je na T-2 Ščitu, ki uporabnikom nudi dodatno plast varnosti z blokiranjem lažnih strani. S pravimi ukrepi in zavedanjem lahko Black Friday postane brezskrbno in prijetno nakupovalno doživetje.
